Likertovo lestvico (ang. Likert scale) je leta 1932 razvil ameriški psiholog Rensis Likert in s tem spremenil način raziskovanja posameznikovih stališč. Originalno za Likertovo lestvico velja izražanje stališč oz. ocenjevanje strinjanja sklopa trditev s pomočjo 5-stopenjske merske lestvice. Pri tem ena stran lestvice predstavlja odgovor Popolnoma se strinjam (ang. Agree strongly), druga pa Sploh se ne strinjam (ang. Disagree strongly). Bistveni namen razvoja te lestvice je bil možnost merjenja posameznikovih stališč s pomočjo ordinalne merske lestvice (kakršna ocenjevanje trditev z ocenami od 1 do 5 je). A nekateri avtorji in raziskovalci Likertovo lestvico obravnavajo kot intervalno mersko lestvico?
Lestvico odgovorov od 1 do 5 danes zelo pogosto uporabljamo v družboslovnem raziskovanju, predvsem kadar gre za ocenjevanje sklopa več trditev. V uporabi so sicer tudi krajše (4- ali 3-stopenjske) ali daljše (7-, 9-, 11-stopenjske) merske lestvice, vse pa običajno označujemo kot Likertova lestvica.
A praviloma o Likertovi lestvici govorimo šele, ko zberemo podatke in iz odgovorov oz. ocen določenega sklopa trditev izračunamo indeks. Le-ta predstavlja novo spremenljivko, ki ima intervalno mersko raven.
Likertova lestvica – primer (sklop trditev)
Dokler pa obravnavamo odgovore oz. ocene ene trditve, govorimo o Likertovi postavki (ang. Likert item) in imamo opravka z ordinalno spremenljivko.
Likertova postavka – primer (ena trditev)
Pri sestavljanju Likertove lestvice je zelo pomembno, da le-ta vključuje trditve, ki res merijo isto teoretično spremenljivko (npr. emocionalno stabilnost). Zato mora tako oblikovana spremenljivka ustrezati kriterijem zanesljivosti, preden jo uporabimo v statističnih obdelavah.
Kadar v statističnih analizah obravnavamo Likertovo postavko, uporabimo neparametrične statistične metode, primerne ordinalni merski lestvici (izračun aritmetične sredine ni primeren). Pri uporabi Likertove lestvice moramo preveriti, če so podatki normalno porazdeljeni. V kolikor je ta pogoj izpolnjen, lahko uporabimo parametrične teste, primerne intervalni merski lestvici.
In še namig? Kot alternativni način Likertovi lestvici v spletnih anketah lahko uporabimo drsnik (ang. slider), katerega respondent prestavlja med ocenama Sploh se ne strinjam in Popolnoma se strinjam – tako zbrani odgovori so že v osnovi podatki intervalnega tipa.
Odgovarjanje z drsnikom – primer
Se ukvarjate s statistično analizo podatkov in potrebujete pomoč? V podjetju BenSTAT vam bomo svetovali in poskrbeli za kakovostno analizo vaših podatkov. Oglasite se: info@benstat.si!
