Statistika

3332 ogledov

Beseda statistika je latinskega izvora. Latinsko status pomeni stanje oz. država. In statistika se je kot znanost razvila iz potrebe po reševanju različnih praktičnih, a hkrati državnih problemov (npr. nabiranje davkov, sklepanje zavarovanj ipd.). Razvoj statistike je šel v tri smeri, imenovane državna statistika, verjetnostna teorija in eksperimentalna statistika.

T. i. državna statistika je zato tudi najstarejša vrsta oz. smer statistike, ki se je že v času pred našim štetjem ukvarjala predvsem s preštevanjem in opisovanjem.

  • John Graunt, angleški vojaški stotnik in avtor prve knjige, kjer so bili popisani statistični podatki tudi uporabljeni v izračunih (npr. povprečja, deleži) in interpretirani. Gre za knjigo z naslovom Natural and Political Observations Made upon the Bills of Mortality (1662), ki govori o rojstvih in smrtih v Londonu v letih 1604 do 1661.

Verjetnostna teorija je druga vrsta oz. smer statistike, katere prvi zapisi prav tako segajo že v čas 200 let pred našim štetjem – takrat so že ugotavljali, kakšna je verjetnost, da bo novorojeni otrok deklica ali deček. Najpomembnejši za razvoj verjetnostne teorije pa so igralci na srečo in njihova ugotavljanja verjetnosti dobitka pri različnih igrah.

  • Abraham de Moivre je v 18. stoletju predstavil odkritje normalne porazdelitve, a se ni zavedal pomembnosti svojega odkritja.
  • Carl Friedrich Gauss je matematik, ki je približno stoletje za Moivrom neodvisno izpeljal enačbo normalne porazdelitve, zato se tudi krivulja normalne porazdelitve po njem imenuje Gaussova krivulja.

Eksperimentalna statistika je tretja vrsta oz. smer statistike, ki je nastala v 19. stoletju zaradi povečanja zanimanja za znanost in potrebe po novih statističnih postopkih za izvajanje eksperimentov. Moderna doba tovrstne statistike se je začela v začetku 20. stoletja.

Pozor! Težava študenta Miha!

"Res ne vem, zakaj rezultati ne preverjajo mojih hipotez."

  • Adolphe Jacques Quetelet je postavil temelje eksperimentalne statistike, ko je v svojem delu (uporaba normalne porazdelitve in verjetnostne teorije v različnih znanostih) integriral državno statistiko z verjetnostno teorijo. Pomemben je tudi pri predstavitvi statističnih metod v družboslovju.
  • Francis Galton je uporabljal statistiko za raziskovanje problemov ljudi in narave. Pomemben je zaradi razvoja regresijskih in korelacijskih postopkov.
  • Karl Pearson je najbolj znan po razvoju osnov korelacijske in regresijske analize (skupaj z Galtonom), hi-kvadrat testu in Pearsonovem korelacijskem koeficientu.
  • William Sealy Gosset je razvil Studentovo t porazdelitev (1908) in metode statističnega sklepanja tudi iz majhnih vzorcev.
  • Ronald Aylmer Fisher velja za najpomembnejšega statistika 20. stoletja. Najbolj znan je po izumu F porazdelitve.

Statistika je danes ena najpomembnejših orodij v raziskovalnem delu vseh znanstvenih disciplin, ki imajo opravka z množičnimi pojavi (sociologija, biologija, medicina…). Ukvarja se z zbiranjem, predstavitvijo, analizo in interpretacijo podatkov o teh pojavih, skuša odkriti njihove splošne zakonitosti ter na osnovi pridobljenih spoznanj oblikovati ustrezne napovedi ali sprejeti prave odločitve.

Danes je statistika definirana kot znanost, ki razvija metode o zbiranju statističnih podatkov, njihovi analizi in predstavitvi; tudi kot organizacija, ki se ukvarja z zbiranje podatkov, njihovo obdelavo in objavljanjem.

Imate težave s statistiko, a potrebujete statistično analizo vaših podatkov? V podjetju BenSTAT vam bomo svetovali in poskrbeli za kakovostno analizo vaših podatkov. Oglasite se: info@benstat.si!