Vsebina anketnih vprašanj ni šala!

7705 ogledov

Vsebina vsakega dobrega anketnega vprašanja mora zadoščati vsebinskemu standardu, ki je obravnavan kot del verbalne ravni kakovostnega anketnega vprašalnika. Vprašanje zadošča vsebinskemu standardu takrat, kadar sprašuje po pravih stvareh oziroma vprašanja merijo dejansko tisto, kar želimo meriti.

V današnji poplavi anketnih vprašalnikov se zdi, da vsakdo zna oblikovati anketne vprašalnike oziroma sama anketna vprašanja. Vsakodnevno se srečujemo s prepričanjem, da vprašanja lahko vsakdo oblikuje sam, saj ve kaj ga zanima in kaj želi vprašati. Dejstvo pa je, da se prepogosto srečujemo s slabimi in nekakovostnimi anketnimi vprašanji, ki delajo preglavice pri odgovarjanju dobro namernim respondentom, in zbirajo podatke slabe kakovosti.

Vsebina anketnega vprašanja ni šala, ampak je zelo pomembna! Kadar je vsebina vprašanja takšna, da respondent nanj ne zna takoj preprosto odgovoriti (npr. nejasno, nerazumljivo, dvoumno vprašanje), je kakovost zbranih podatkov zelo ogrožena. Pri oblikovanju vsebine vprašanj moramo biti še  posebej pozorni na dve stvari, in sicer:

  1. vprašanja morajo vedno spraševati le o stvareh, ki jih želimo meriti (in ne hkrati še o dveh drugih zadevah, ki sta slučajno vsebinsko tudi zanimivi),
  2. vprašanja morajo respondenta vedno spraševati le o stvareh, o katerih ima dovolj informacij za odgovor (npr. respondent ne more odgovoriti, katera je sosedova najljubša barva, lahko zgolj odgovori, katera je njegova najljubša barva).

V anketnih vprašanjih sprašujemo po petih vrstah podatkov, to so:

  1. dejstva (npr. Koliko članov šteje vaše gospodinjstvo?),
  2. stališča (npr. Kakšno je vaše splošno stališče do direktnega marketinga?),
  3. mnenja (npr. Kakšno je vaše splošno mnenje o umirjanju hitrosti prometa v naseljih s »conami 30«),
  4. vedenja (npr. V kakšni meri se strinjate s spodnjimi trditvam o vašem nakupovanju oblačil?),
  5. demografske značilnosti (npr. spol, starost, regija).

Vsebinsko kakovostno anketno vprašanje, ki zadošča vsebinskemu standardu, je torej:

  • napisano v jeziku respondenta (npr. če anketiramo poslovneža, vprašanja lahko vsebujejo strokovne termine s poslovnega področja; če anketiramo otroka, naj vprašanja vsebujejo bolj otroške izraze in brez vikanja);
  • napisano v enostavnem jeziku, torej čim bolj kratko in jedrnato, brez nepotrebnega vrivanja stavkov;
  • napisano nezavajajoče, nedvoumno in dovolj jasno, da ga respondent takoj razume in brez problemov nanj tudi odgovori;
  • vsi respondenti ga bodo nedvomno razumeli na enak način;
  • naenkrat sprašuje o eni stvari (v kolikor je le-ta stvar bolj kompleksna, o njej vprašamo v več vprašanjih),
  • napisano je brez jezikovnih napak (npr. slovničnih, tipkarskih napak).

V praksi vprašanja najpogosteje ne ustrezajo vsebinskemu standardu zaradi problema hkratnega spraševanja o več konceptih znotraj enega vprašanja. Navajamo dva primera:

1. Ocenite urejenost prostorov in tehnične opreme (na lestvici ocen od 1-Zelo neurejeno do 5-Zelo urejeno):

  • V tem primeru respondent ocenjuje dve stvari hkrati, torej urejenost prostorov in urejenost tehnične opreme. V realnosti pa so lahko prostori zelo urejeni, tehnična oprema pa je zaprašena in umazana. Zato moramo za kakovostno zbrane podatke to vprašanje preoblikovati oziroma razdeliti na dve vprašanji, in sicer: Ocenite urejenost prostorov, Ocenite urejenost tehnične opreme.

2. Na kakšen način se spoprijemate s stresnimi obremenitvami pri delu? Trditev za ocenjevanje: Pogovorim se z vodstvom ali sodelavci. (na lestvici ocen od 1-Sploh ne drži do 5-Popolnoma drži)

  • V tem primeru respondent ponovno ocenjuje dve različni situaciji oziroma dva različna tipa pogovorov. Ena rešitev tovrstnega slabo oblikovanega vprašanja oziroma trditve je ponovno razdelitev na dve trditvi (kot v prejšnjem primeru). Druga, boljša, rešitev pa je, da enostavno oblikujemo trditev zgolj kot Pogovorim se, saj je znotraj sklopa ostalih trditev (ki jih tu sicer ne predstavljamo) pravzaprav bistvo te trditve, da se respondent v primeru stresnih obremenitev pri delu z nekom pogovori.

Za konec navajamo še primer anketnega vprašanja, ki ne ustreza vsebinskemu (in seveda še kateremu) standardu. Pri tem je še bolj žalostno, da gre za anketni vprašalnik zelo velikega in nedvomno vsem poznanega podjetja.
Vprašanje se glasi:
Mi morda želeli priti v stik z vami o nekaterih pripombah, ki ste jih naredili. Ne bomo priti v stik z vsemi, če pa bi morali biti pripravljeni, da smo v stik z vami, nato označite polje spodaj.
Jaz bi z veseljem stopi v stik o mojem povratne informacije.

  • Da
  • Ne

In ne, vsebina tega ali drugega podobno slabega anketnega vprašanja (žal) ni šala, verjamemo pa, da se v vlogi respondenta velikokrat lahko tako počutite.

Se ukvarjate s pripravo anketnih vprašanj? V podjetju BenSTAT vam svetujemo pri oblikovanju anketnih vprašalnikov – vaš vprašalnik izboljšamo ali pripravimo nov kakovosten anketni vprašalnik. Oglasite se: info@benstat.si!